Igrali sva se frizerja

           

Pozerski muffini

Tuk so nama poziral, da sva jih mogla slikat :)

Košljun in razlog, da se poročiš mlad.

Nekaj foto-utrinkov iz otočka Košljuna, odrezanega od sveta, a tako lepega, da misliš, da si v raju....

Neki gospod nama je danes dejal:
Poročita se mlada, ker zdaj še imata energije za letanje za in z otroki, potem ko  bosta stara 50 let, in bodo vsi otroci že odšli, pa bosta imela ogromno časa in denarja za potovanja in zase.

In potem je dodal, da jih ima on 50 in da jima je z ženo najlepše v življenju, njegov 48 letni sodelavec, pa bo sedaj dobil prvega otroka in ima malce težav, ker nima več toliko refleksov, da bo otroke lovil po hiši.

Slovenske gore so najlepše

Ljubljanski grafiti

The earth laughs in flowers.

(Ralph Waldo Emerson)

There are always flowers for those who want to see them.

(Henri Matisse)

Everything in the universe has a rhythm, everything dances.

 (Maya Angelou)

Everything has beauty, but not everyone sees it.

A flower cannot blossom without sunshine, and man cannot live without love.
(Max Mueller)

You can complain because roses have thorns, or you can rejoice because thorns have roses.
(Tom Wilson)

I hope some day to meet God, because I want to thank Him for the flowers.

 (Robert Brault)

I'd rather have roses on my table than diamonds on my neck. 
(Emma Goldman)

Zgodba o šopku rož

Čisto navaden dan. Se zbudim, s svetlobno hitrostjo navlečem nase včeraj pripravljene stvari, vmes pojem Špelin sendvič, umijem zobe in se nasmejem. Zunaj sije sonce, danes grem prvič letos s kolesom na faks!
Kristjanu napišem jutranji mesič, saj pridno dokončuje seminarsko nalogo, ki jo ima čez dve uri in odhitim po kolo. Seveda nima nič (zraka) v gumah, zato ga odvlečem do serviserja, ki ga seveda, kot vedno, zastonj porihta.
Nato pa prav zares oddrvim na faks. Tam ravno poteka otvoritev JobFaira, zato se poskušam čimbolj izogniti bliskavicam in malce poklepetam s Sergejem.
Potem pa se odpravim v predavalnico, kjer me že čakajo nasmejani sošolci. Malce še klepetamo, potem pa v razred pride predavatelj.
Tudi ta je dobre volje, ko pozdravi in vpraša kako je šel kolokvij vpraša: "A je tu kakšna Mihalič?" Dvignem roko. Po glavi mi frčijo misli: "Ojoj, tako slabo sem pisala kolokvij, da me bo kar ven vrgel. Mogoče sem pa kaj uničila, ne da bi vedela, ali pa sem ponesreči vdrla v kako zasebno stran od fakultete.." Vse to v treh sekundah, ko je moja roka švignila v zrak.
In potem začne: "Veste, za vas je tista rdeča preproga zunaj..."
 Ugotovim, da se dela norca iz mene, zato poskušam dojeti kaj se dogaja, pogledam Ožbolta, Petra, onadva skomigneta z rameni in me vprašujoče gledata. No, z njima si ne bom mogla pomagati.
Potem začnem spet poslušati predavatelja, ki mi poskuša dopovedati da me nekaj čaka pri vratarju.
Vprašam: "A to moram zdej k vratarju, al grem lahko po uri?" Nisem namreč želela, da bi zamudila predavanja, če sem že zgodaj vstala. :)
Namuzne se in dojamem, da res moram  vratarju.
Prestrašena skočim s svojega stola in zapustim smejočo predavalnico.
Vratarka klepeta s prijateljico, ko dobim njuno pozornost jima povem, kdo sem. Začneta se smejati in vratarka skoči za neko mizo. Ugotavljam, da me ne čaka nič slabega in si oddahnem.
Nato vratarica prinese izza mize ogromen šopek. Sploh ne dojamem in rečem: "Opa, tole bo pa pomota, tole pa ni zame, od koga bi pa bilo?" Obe se krohotata in rečeta, da je zagotovo zame.
Potem pa
ugotovim za kaj se gre. S Kristjanom imava obletnico! Oblijejo me solze sreče, ampak ko ugotovim, da bom morala nazaj v predavalnico potlačim čustva za zvečer. Najprej hočem šopek skriti za hrbet, ampak ugotovim, da bom vsaj nasmejala sošolce s prejetim darilcem.
Vstopim in predavatelj se namuzne: "No, pa je bilo nekaj tam." Nasmejem se in hitro skočim nazaj na svoj stol kjer poskušam ostati čimbolj nevidna do konca dne.

Seveda prigod s šopkom še ni konec za ta dan, ampak naj ostanejo nezapisane, saj bi bil tale spis še trikrat daljši..

Moram pa napisat, da imam najboljšega fanta na svetu, čeprav se nisem najbolj dobro počutila, ko sem bila izpostavljena pred celo predavalnico, moram povedati, da vem, da me ima rad in da bi si marsikakšno želelo tako dobrega in pozornega fanta kot je moj. Pa ga ne dam!

Prepletanje med vero in tradicijo

Velika sobota.
Vsako veliko soboto prespim, ko zgodnji ministrantje prinesejo velikonočni ogenj.
Potem se zbudim in navadno že diši iz kuhinje, pravzaprav iz pečice, kjer se že peče domači kruh. Seveda mami ne pozabi niti na potico in kolač.

Otroci navadno ustvarjamo gnezda in stojalca za pirhe, ter seveda svoje roke in kuhana jajca namakamo v barve. Ob tem pa tekmujemo, kateri bo bolj umazan. Vsake roke so nam v pomoč in veseli smo tudi starejše pomoči.

Potem nesemo k vaški cerkvici, kar smo dobrega pripravili. Najzabavnejši del so poleg blagoslova jedi, ki ponazarjajo Jezusovo trpljenje, menjave pirhov. Jaz tebi enega, ti meni enega....

Potem pa nas zvečer pri velikonočni vigiliji že čaka ALELUJA...

Potepanje z vlakom

DAN 1: Ljubljana - Novo mesto - Trebnje - Sevnica - Zidani most - Maribor

DAN 2: Maribor - Zagorje - Krško

Veliko časa za premišljevanje, klepetanje, delanje nalog, spanje, gledanje Big Bang theory :)

  

Streets of London

So how can you tell me you're lonely,

and say for you that the sun don't shine? 

 Let me take you by the hand and lead you through the streets of London,

I'll show you something to make you change your mind. 

Listen :)