Vsako veliko soboto prespim, ko zgodnji ministrantje prinesejo velikonočni ogenj.
Potem se zbudim in navadno že diši iz kuhinje, pravzaprav iz pečice, kjer se že peče domači kruh. Seveda mami ne pozabi niti na potico in kolač.
Otroci navadno ustvarjamo gnezda in stojalca za pirhe, ter seveda svoje roke in kuhana jajca namakamo v barve. Ob tem pa tekmujemo, kateri bo bolj umazan. Vsake roke so nam v pomoč in veseli smo tudi starejše pomoči.
Potem nesemo k vaški cerkvici, kar smo dobrega pripravili. Najzabavnejši del so poleg blagoslova jedi, ki ponazarjajo Jezusovo trpljenje, menjave pirhov. Jaz tebi enega, ti meni enega....
Potem pa nas zvečer pri velikonočni vigiliji že čaka ALELUJA...
